»Čebelice, čebelice saj moje ste prijateljice«,

in res so. Pa ne le čebelice, vse živali, ki bivajo v naši čudoviti deželi in širše. V mesecu novembru so čebelice imele svoj dan. 15 novembra namreč obeležujemo slovenski tradicionalni zajtrk. Le malokdaj se zaustavimo in pomislimo, kako pomembne so za nas in naše okolje. Premalokrat začutimo hvaležnost in spoštovanje do vseh živih bitij na tem svetu. Hvaležnost, strpnost, spoštovanje in sprejemanje so bile teme, ki so nas spremljale skozi celoten mesec. Skozi različne dejavnosti smo skupaj spoznavali njihov pomen in težo. Za kaj vse smo hvaležni? Za dom, starše, pitno vodo, hrano, streho nad glavo, prijatelje, svobodo in še in še. Hvaležnost bomo zagotovo še raziskovali v prihodnjih mesecih. Hvaležnosti ni nikoli preveč, kar pa za »oprosti« ne velja. Veliko časa smo namenili k razumevanju besede oprosti. Oprosti pomeni, da ti je žal in da nikoli več ne ponoviš dejanj ali izrečeš besed, s katerim si prizadel svojega prijatelja, znanca ali neznanca. Nazorno smo prikazali kako se besede zarežejo globoko v telo in pustijo brazgotine. Vključeni smo tudi v projekt Mednarodni dan strpnosti in tako so se naše dejavnosti lepo dotaknile tudi njegovega letošnjega slogana »Bodi sprememba, ki jo želiš videti v svetu«. Skupaj smo ugotovili, da če želimo, da so drugi prijazni do nas, moramo najprej mi biti prijazni do drugih.

Ela: »V srčku pa v dlani čutim jezo pa strah, pa doma je v grdi hiši. Poglej, sem jo narisala grdo hišo.«
Ela: »V srčku pa v dlani čutim jezo pa strah, pa doma je v grdi hiši. Poglej, sem jo narisala grdo hišo.«
Tilen: »Ker smo prijazni drug do drugega smo veseli. Mi vsi smo veseli.«
Tilen: »Ker smo prijazni drug do drugega smo veseli. Mi vsi smo veseli.«

Razmišljanja otrok na temo: kaj lahko jaz naredim drugače, da bo svet lepši (bodi sprememba, ki jo želiš videti v svetu)

Andraž: »Da se grem drugam igrat.«
Urh: »Da se lahko skupaj igramo.«
Ela: »De si pomagamo.«
Hana: »Se naučimo, kako se igramo in se objamemo.«

Comments are closed.