»Bela palica je pripomoček, ki simbolizira neodvisnost slepe ali slabovidne osebe in je hkrati opozorilo drugim, da njen uporabnik ne vidi.«
Otrokom smo z različnimi dejavnostmi poskušali približati slepoto. O njej smo se pogovarjali, jo poustvarjali z zavezanimi očmi in doživljali svet preko tipa in sluha. Otrokom so se postavljala različna vprašanja, od tega ali nekdo ne vidi, že od kar se je rodil; do tega, kako potem ve, da je sonce rumeno, ipd. Zelo hitro pa so prepoznali palico, kot uporaben pripomoček. Zvrstili so se iskreni otroški komentarji: »S palico tako tipaš in potem veš, če je kaj pred tab.«, »Tak pol veš, če je kje luknja, da ne padeš notri al pa stopnica.«, »Samo eni pa nimajo palice, majo kr kužata, to je boljše, ker kuža je mehek in te posluša, palica pa ne.«
Strokovne delavke enote Sonček