Medvedki iz šole smo za en dan postali peki v pekarni Mišmaš. Prav ta pravljica nas je tako navdušila, da smo se odločili speči kruh kar sami. Strokovne delavke na enoti Sonček so nam prijazno odstopile kuhinjo, da smo lahko zamesili testo in spekli kruh. Najbolj pa nas je navdušilo vzhajanje kvasa, saj smo nestrpno opazovali, kaj se bo zgodilo. Zmes kvasa, mlačne vode, sladkorja in moka je kar rasla in rasla, kot pravi vulkan. Mešali smo kar “na roke”, kot to počnejo pravi peki. Medtem ko je testo vzhajalo, smo pojedli še nekaj zdravega sadja. Vzhajane hlebčka testa smo položili na pekač in spekli. Delo smo dobro opravili, spekli odličen kruh, ki smo ga naslednje jutro pojedli kar za zajtrk. Hmm, okusen je bil. Tudi otrokom iz Sončka in Ježkom smo ga spekli. Rekli so, da lahko še kdaj pridemo. Verjetno se jim še zdaj cedijo sline.
Pekovski vajenci s Heleno in Anito