V vse slovenske vrtce so vključeni tudi otroci, ki v svojem razvoju zaradi določenih težav ali primanjkljajev potrebujejo dodatno pomoč. Gre za t.i. rizične otroke. Tak ‘naziv’ jim je podelil nov zakon o Zgodnji obravnavi otrok. Obravnava od 1.1. 2019 poteka v razvojnih ambulantah in centrih za mentalno zdravje otrok. Otroci, ki so obravnavani v ambulanti zaradi različnih težav, običajno v vrtcu potrebujejo dodatno strokovno pomoč.
Največ otrok ima težave na področju govora in govorno-jezikovnega izražanja, kar je običajno povezano tudi s težavami na področju gibanja (t.i. motorike). Otroci imajo tudi težave na področju pozornosti in koncentracije. Otroci s posebnimi potrebami v predšolskem obdobju so otroci z razvojnimi zaostanki, primanjkljaji, ovirami oziroma motnjami na telesnem, spoznavnem, zaznavnem, socialno-čustvenem, sporazumevalnem področju ter dolgotrajnimi boleznimi (gluhi in naglušni otroci, avtistični otroci, hiperaktivni, gibalno ovirani otroci). Hkrati pa zakon skrbi tudi za otroke, ki imajo rizične dejavnike v predšolskem obdobju. To so otroci, pri katerih obstajajo rizični dejavniki za razvojne primanjkljaje, zaostanke, ovire oziroma motnje. Ti rizični dejavniki so lahko nastali že v času nosečnosti, pri porodu ali je otrok v takšno družino rojen, in se otroka zgolj spremlja.
Namen novega zakona je, da se nudi otrokom pomoč čim prej, saj z zgodnjo obravnavo lahko veliko težav odpravimo ali omilimo oziroma otroka naučimo živeti v skupnosti s svojo posebnostjo.
Vsi otroci, ki potrebujejo pomoč, jo torej prejemajo v času, ko so v vrtcu. Za otroke se pripravi program dela in se spremlja njegov napredek.
Pomembno je, da smo vsi pozorni na otrokov razvoj in napredek in da za dobro otroka sodelujemo vsi skupaj. Velikokrat se šele s prihodom otroka v vrtec pokaže, da otrok potrebuje dodatno pomoč strokovnjaka. Doma so ga vsi razumeli, četudi je njegov govor ostalim nerazumljiv; ali pa otrok do 3. leta skoraj ni spregovoril, pa ste mislili, da je bolj po očetu, ki je tih… Veliko odgovorov iščemo starši sami sebi velikokrat zato, ker vemo, da se nekaj dogaja, da nekaj ni prav, a se s to resnico težko sprijaznimo. Ljudje se učimo živeti v družbi, z drugimi, v socialni skupini in zato ravno v procesu socializacije v vrtcu lahko lažje vidimo, kje kakšen otrok potrebuje dodatno podporo.
Kaj lahko naredi vrtec?
Vrtec pripravi predlog staršem, s katerim jih napoti do osebnega otrokovega pediatra, ta pa v nadaljnjo obravnavo glede na težave otroka. V nadaljnji obravnavi otroka običajno pregleda logoped, psiholog, specialni pedagog in še kdo drug. Informacijo o pregledih s soglasjem staršev posredujejo tudi vrtci in vrtec za otroka pripravi načrt pomoči.
Kaj lahko naredite starši?
Spremljate razvoj vašega otroka in spremljate njegove odzive v socialnem okolju. Če ga doma razločno razumete, prodajalka v trgovini pa, pomeni, da je z otrokovim govorom nekaj narobe. Če otroci njegove starosti zmorejo preplezati plezalo na igrišču, vaš pa ne zna prestopiti niti preko ovire, bo na področju gibanja potreboval pomoč. Veliko težav lahko odpravimo samo, če se z njimi soočimo in delujemo s skupnimi močmi v smer odpravljanja teh težav.
Da ste starši lahko bolje pozorni na razvoj, obstajajo kritične točke v razvoju, ki za vse pomenijo RDEČI ALARM. Če sem v prejšnjem članku opisovala razvojne mejnike, bom tukaj opisala kritične točke v razvoju, ki jih ne smemo spregledati, saj prepozno odkrite težave običajno pomenijo tudi prepozen začetek pomoči. Popravljanje ‘za nazaj’ je včasih skorajda nemogoče. Opozorilne znake preverjajo tudi na sistematskih pregledih, zato je pomembno, da se jih starši z otrokom res udeležite in tam o težavah odkrito spregovorite.
OPOZORILNI ZNAKI za starost 1 do 2 let:
- če se pri 11 mesecih še ne plazi oziroma pri 18. mesecu še ne hodi ob opori;
- če ne posega po predmetih (da bi se z njimi igral);
- če se ne odziva na svoje ime, ko ga pokličemo;
- če ne zmore vzpostaviti očesnega kontakta;
- če otrok bega in zaklepamo stanovanje;
- če ne pokaže predmetov, oseb, živali…ki jih poimenujemo;
- če pri 18. mesecih še ne uporablja gest (pomaha) in ne oponaša živali, predmetov (brm brm za avto, muuuuu za kravo ipd.);
- ima nerazložljive napade smeha, besa, vreščanja – ali pa nenavadne oblike vedenja (v tišini spleza na mizo in tam spi; veliko časa lahko nepremično gleda v vrtavko ipd.)
OPOZORILNI ZNAKI za starost od 2 do 3 let:
- ne izpolni naših enostavnih navodil (prinesi mi avto);
- ne govori;
- ne zna listati knjige (obrniti lista);
- ne pove svojega imena in priimka;
OPOZORILNI ZNAKI za starost od 3 do 4 leta:
- ne pozna osnovnih barv;
- govora ni ali pa ga ne razumemo;
- pri hoji se spotika ali pa je zelo neroden;
- ne šteje zaporedno niti do 5;
- ne nariše ne kroga, ne črte;
OPOZORILNI ZNAKI za starost od 4 do 5 let:
- ne zmore pripovedovati (ni stavkov);
- ne prerisuje;
- ne razume navodil;
- ne razume pomena besed;
- ni spreten s kockami (sestavljanje ene na drugo);
- tudi, če je nespreten z žogo;
OPOZORILNI ZNAKI za starost od 5 do 6 let:
- ne izgovarja sičnikov in šumnikov;
- ne pozna osnovnih barv;
- ne tvori povedi;
- ne sledi sestavljenim navodilom;
- ne ve, kaj se od njega pričakuje pri določeni nalogi;
- ima neprimerne čustvene odzive na določene situacije;
Velikokrat starši poveste, da je zato tak, ker se z njim ne žogate ali ker samo govorite prehitro in tudi otrok zato govori narobe – vse je res, vendar je res tudi, da v današnjih časih otroku s takšnimi težavami lahko pomagamo. Včasih so jim v mnogo manjši meri ali sploh ne. Še več opozorilnih znakov obstaja, naštela sem le tiste, ki se pojavljajo v našem vrtcu in pomenijo rizičnost pri otroku.
Bodite pozorni na posebnosti in opozorite nanje tudi strokovne delavce v vrtcu. Če otrok zmore dobro delovati v skupini in tam težav ni opaziti, je to odlična novica, saj pomeni, da otrok zmore (mogoče se mu le doma ‘ne da’ J ). Včasih je tudi obratno – strokovni delavci v vrtcu opazimo težave in vam jih pojasnimo, a se kdaj izkaže, da je vse v redu (in da se mu v vrtcu ‘ne da’ J ). Pomembno je le, da smo eni in drugi odkriti, saj gre nenazadnje za dobrobit otroka!
Pripravila: mag. Mojca Perić, svetovalna delavka