Na pot je krenil naš »Mali raziskovalec«. Vsak otrok bo za en teden dobil raziskovalni nahrbtnik, v katerem ima navodila in nekaj raziskovalnih pripomočkov. Tako bodo otroci skupaj s starši, bratci, sestricami, hišnimi ljubljenčki, tetami, strici, itd. odkrivali svet in postali bogatejši za marsikatero novo izkušnjo in spoznanje, hkrati pa krepili tudi družinske vezi in uživali v gibanju v naravi.
Naši vzgojiteljici Alma in Anita ter svetovalna delavka Mojca so v sklopu projekta Erasmus + obiskale Litvo. Razveselili smo se njihovega darila, značilnega litovskega kolača imenovanega Šakotis. Kolač je narejen iz jajc, moke in sladkorja ter ima obliko božičnega drevesca. Nas je okus spominjal na piškotke.
Svoje motorične spretnosti smo urili s pomočjo zabavnega poligona. V naših že skoraj odraslih letih J naše gibanje postaja spretnejše, sproščeno in bolj smotrno, zato smo kos marsikateri oviri. Obvladamo že sonožne poskoke, lazimo in plazimo se po trebuhu, čez ovire, se spuščamo navzdol, hodimo med preprekami (mreža), hodimo po »kamnih«, se valjamo in kotalimo. Vsaka nova pridobljena spretnost nam omogoča, da začnemo usvajati naslednjo, zato se veselimo raznolikega gibanja, za katerega nam spodbudno okolje in pripomočke pripravita vzgojiteljici. 🙂
V petek, 15. 11. 2019 nas je v vrtcu pričakal tradicionalni slovenski zajtrk. Projekt osvešča o pomenu rednega in zdravega prehranjevanja, kamor sodi tudi pomembna zdrava navada, ki jo je dobro osvojiti že v otroštvu, da dan začnemo z zdravim zajtrkom. Poseben pomen daje projekt domači, lokalno pridelani hrani slovenskega porekla. Mi smo se razveselili lokalno pridelanih živil iz našega okolja-mehkega kruha, slastnega medu, puhastega masla in dišečih in sladkih jabolk. Mmmmm, kako so bili naši želodčki hvaležni in zadovoljni. 🙂
Tudi naše umetniške žilice ne smemo zanemariti, zato zelo radi ustvarjamo. Ker radi odkrivamo nove stvari, smo tokrat za barvanje hišic, ki bodo krasile hodnik našega vrtca, namesto čopičev uporabili kar kepice papirnatih brisačk, ki smo jih pripeli na klin, da smo pripomoček za barvanje lažje držali. In naša hiška je postala res pravljična. Iz odpadnega papirja smo izrezali še okna in vrata in naše hiške so pripravljene, da obogatijo stene našega vrtca.
K nam na obisk je prišla prijazna medicinska sestra Tamara in nas poučila o pravilnem umivanju zob. Z njo je prišel tudi mali zmajček Zobko, ki je vedno ko smo narobe krtačili njegove zobe, zaprl usta. Joj, kako pogosto jih je na začetku zapiral. Vendar vaja dela mojstra, če mojster dela vajo, zato smo z vajo umivanja zob, na zmajčku Zobku, tudi mi postali pravi mali »zobomojstri«. 🙂
Ker se bliža najlepši, najslajši in najbolj čudovit mesec v letu, smo malce pohiteli in si že pripravili laterne- male lučke, ki jih bomo skupaj prižgali na našem decembrskem srečanju. Steklene kozarčke smo premazali z mešanico lepila in vode, nanje položili smrečice iz krep papirja in na koncu posuli z mešanico sladkorja, soli in bleščic. Tudi naše oči se bodo iskrile v mesecu decembru, prav tako kot bleščice na naših laternah.
Ker je bilo vreme v mesecu novembru zelo turobno in deževno, smo hitro izkoristili dan brez dežja in se odpravili na sprehod proti naselju Prapretno. Z lahkotnimi koraki smo strumno stopali po klancu navzgor. Tudi najbližji hribčki za nas niso ovira, da ne raziščemo česa novega. In poglej, v Prapretnem so nam dobrodošlico pripravili biki in krave. Hitro smo ugotovili po čem ločimo katera žival je krava in katera bik. Zapeli smo jim še pesmico in se poslovili od njih. Še jih bomo obiskali.
Prelevili smo se v prave male živali in uprizorili dramatizacijo zgodbice Razbita buča. Za dobro igro oz. dramatizacijo je pomembno, da se akterji med seboj poznajo. Nič lažjega kot to, ker mi smo pravi prijatelji. V like smo se čisto vživeli, se vse medsebojno dogovorili, karakterne lastnosti pa uprizorili z gibanjem. Kako zabavno je bilo.
Ugotovili smo, da s čaranjem s »čarobno« paličico nastanejo prave umetnije. Izdelovali smo snežni vihar. Na trakove, ki predstavljajo drevesa, smo narezali krep papir. Le te smo premazali z lepilom in jih položili na trši papir. Nato pa je prišel čas za čarovnijo. Da se izognemu snežnemu viharju po celi igralnici J, smo list papirja z drevesi, položili v kartonasto škatlo. Leseno »čarobno« paličico smo namočili v belo barvo in z njo čarali (jo vrteli, otresali, mahali z njo) nad papirjem. In nastal je snežni vihar med drevesi. Kakšni mali »čarometniki« smo mi.
Kot ve že širna Slovenija smo tako dobro odplesali na pesem Pikapolonica Poskočnih muzikantov, da so nas le ti, skupaj s Pikapolonico, obiskali v našem malem kraju. V šolski telovadnici smo imeli pravo poskočno zabavo. In kako poskočno so ,od navdušenja in veselja, bili naši srčki.
Zadnji dan v mesecu novembru pa sta nas razveselila Maj in Mark z rojstnodnevno zabavo v znamenju Levjega kralja. Mize smo okrasili s pravimi levjimi pogrinjki in slavljenca sta nam razdelila levji tortici. Vsi smo se veselili z njima, jima zapeli pesmice in jima zaželeli vse lepo ob njunem prazniku.
Lep vstop v najlepši in najbolj čaroben mesec v letu vam želimo Pikapolonice.