Zbrali smo se pred mogočno zgradba in otroške oči so bile polne pričakovanj. Večina otrok do obisk sploh ni vedela, da imamo v Hrastniku tudi muzej, ki v svoji notranjosti skriva zelo raznovrstne postavitve. V muzeju se v svojih zbirkah srečujeta sedanjost in preteklost.
Prav preteklost je tista, ki smo ji namenili največ časa.
Sprejela nas je prijazna gospa Liljana Oplotnik, ki nas je s svojo predstavitvijo posameznih zbirk popeljala skozi čas od pradavnine do danes.
Najprej smo si ogledali predmete in tudi slikovni material iz našega okolja nekaj sto let nazaj.
Otroci so spoznali, kako so živeli in delali nekoč. Spoznali so ostanke daritvenih oltarjev, pripomočke za življenje, orodje in seveda tudi orožje iz pradavnine.
Največ časa smo se zadržali v sobanah, ki predstavljajo šolski muzej. Že sam prostor je zelo zanimiv. Pohištvo, ki diši po starem jim je bilo zelo zanimivo. Pogovarjali smo se ob konkretnih predmetih. Otroci so nekatere tudi prepoznali, npr. stare zemljevid- so rekli da so načrti. Večina je s strahospoštovanjem sedla v šolske klopi. Zanimivi so jim bili računski pripomočki, pa »tintniki« in pisala. Videli so tudi »osla«, ki je bil namenjen porednim otrokom. Kar načuditi se niso mogli, kakšne vse načine za discipliniranje otrok so učitelji uporabljali v preteklosti / klečanje v koruzi, osel, zaprtost po pouku).
Naše raziskovanje nas je popeljalo tudi na podstrešje stavbe, kjer so shranjene zbirke starih igrač in najpomembnejše iz sedanjosti – prostor Marionetnega društva »Jurček«.
Najprej smo si ogledali razstavo posameznih marionet, ki so v vitrinah, nato pa raziskali tudi zaodrje. Ga. Liljana je tudi bila tudi del te družine umetnikov. Podrobneje nam je predstavila kako se pripravlja in kasneje tudi izvede predstava.
Pogledali smo si tudi, kako zgleda premični oder, ki ga lutkarji uporabljajo takrat, ko gredo igrat drugam. Otrokom smo povedale, da si lahko predstave tudi ogledajo. Skupaj s starši naj sledijo povabilom, saj lutkarji pogosto igrajo predstave tako v muzeju, kot tudi v Delavskem domu.
Ogledali smo si tudi razstavo igrač, ki vsebuje pester izbor različnih igrač. Tako tistih, ki se jih je nekoč dalo kupiti, kot tudi tiste, ki so jih spretne roke staršev naredile za otroke. Kakšno pa so si otroci lahko izdelali tudi sami. To so bile: frače, »cotarce«- žoge iz cunj oz. starih nogavic, pa še mnoge druge.
Muzej še skriva še nekatere druge zbirke, vendar je več kot ura raziskovanja minila kot bi mignil. Otrokom smo predlagale, da le naj se še kdaj odpravijo na raziskovanje s svojimi starši.
Ge. Liljani pa še enkrat najlepša hvala za čudovito druženje.