Za četrtek popoldan smo Veronika, Nuška in Mihela » naročile« lepo in sončno vreme.
23 otrok se nam je pridružilo na zbirnem mestu pri Gasilskem domu v Prapretnem.
Namen našega druženja je bil ugotoviti, kako pride mleko v naše lončke in tetrapake.
Prijazna družina Drnovškovih iz Prapretnega nam je dovolila, da smo si ogledali njihovo kmetijo.
Že pri zbiranju na igrišču pri Gasilskem domu so nas presenetili glasovi : MU, MU; MUUUUUuuuu.
Na bližnjem pašniku so je pasla velika čreda živali. Krave so, so ugotovili otroci.
Opazovali smo, ko je lastnik Jani ( Golobov po domače) polagal kocke sena ob žice električnega pastirja. Opazovanje je bilo zelo zanimivo, žal pa nismo vedeli, da bomo zmotili njihovo namero – prestavitev krave in telička na drug pašnik. Celotna«akcija« je potekala tako, da so na traktorsko prevozno prikolico želeli spraviti kravo in telička. Mama je pridno ubogala, mali teliček pa je prav po » telečje« pobezljal in ušel po pašniku navzdol. Tisto popoldne žal nista bila prestavljena. Tudi mamo kravo so s prikolice vrnili nazaj na pašnik.
Ko smo se v koloni premikali proti kmetiji, smo si ogledali živali in hitro ugotovili, da so na pašniku: krave, telički ( fantki in punčke po besedah nekaterih otrok)in tudi bik je bil med njimi. Opazovali smo, kako se živina pase, kje imajo pripravljeno vodo.
Nismo dolgo hodili, ko nas je na kmetiji sprejela prijazna gospodinja Mimi. Pa ni bila sama, z njo sta bila tudi mož in sin.
Razdelili smo se v 2 skupini in spoznavanje, kdo pa čisto zares dela mleko, se je začelo.
Krave smo opazovali v hlevu. V enem delu je potekala strojna molža mleka, v drugem delu smo opazovali kako se hranijo, kje imajo vodo, kje spijo, kam se shrani mleko.
Otroci so videli, da imajo krave stojišča in da niso privezane k jaslim.
Oto je vajen krmljenja živali in je otrokom pokazal, kako to on počne, ko pride na to kmetijo s svojimi domačimi.
Otroci so dobri opazovalci in so hitro opazili, da so krave različnih barv, da imajo različno dolge«lase«, da nekatere imajo rogove, druge pa ne in da so nekatere zelo radovedne.
Takoj so opazili, da imajo nekatere »nosni uhan«, mi preverjeni pastirji pa temu pravimo »rinka«, ki je res nosna ovira, ki preprečuje živalim sesanje tistih krav, ki imajo mleko za svoje teličke.
Ta današnji obisk je bil eden izmed mojih dobro osvojenih področij, saj vse dni dopust a preživim ob paši živine na Gorenjski planini Blegoš. Mnogo svojih znanj in izkušenj sem povedala otrokom.
Otroci so imeli veliko vprašanj in nanje smo vsi brez težav odgovarjali.
Otroci so spoznali kako se živina hrani, kaj se zgodi potem ko se naje- prežvekovanje, pitje veliko vode in končno pride do tega, da tisti, ki so vešči ročne molže, pomolzejo krave.
Tam, kjer je več živali in se ukvarjajo s pridelavo mleka in predelavo mleka v mlečne izdelke, pa uporabljajo molzne stroje, hladilne bazene za mleko, ter druge pripomočke za predelavo mleka.
Seznanili so se, da pridejo veliki tovornjaki – cisterne po mleko večkrat na teden in ga odpeljejo v mlekarne.
Otroci so že dobro podkovanji z znanji o tem, v katere izdelke to mleko predelujejo.
Opazovali smo tudi poseben hlev, kjer so bili z močnimi verigami priklenjeni biki in bikci. Videli so, kako se živali hranijo, kje je stelja, kam gredo na stranišče živali.
Ogledali smo si tudi svinjak in poslušali kako pujsi jedo. Otroke so zanimala orodja in pripomočki na kmetiji in spoznali so imena zanje.
Lastnikom kmetije smo se z manjšim priložnostnim darilom zahvalili, oni so nas pogostili z bomboni, ker molža še ni bila končana. Oto je zagotovil, da je njihovo mleko odlično, ker si ga z bratcem z delom v hlevom tudi prislužita. Lovro pa nam je popestril raziskovanje s čisto pravo »kmečko opravo«.
Hvala družini Drnovšek, še bomo prišli, saj so nas povabili naj še kaj pridemo.
Preden smo se razšli, so otroci dobili raziskovalne dnevnike z nalogo in se poslovili do naslednjega srečanja.
Zapis za raziskovalce sestavila Mihela