Prijava na, množični tek »Otroci tečejo« Atletske zveze Slovenije, nas je spodbudila, da smo se v tednu otroka intenzivneje posvetili športnim aktivnostim. V petek, ko naj bi dejavnost izvedli, pa nas je, kot že tolikokrat, presenetil dež. V jutranjem krogu, je pogovor o teku potekal nekako takole:
»Saj gremo lahko v telovadnico.«
»Ne, je premajhna, saj ni dolga 100 metrov.«
»Nas je preveliko, je premalo prostora.«
»Vseeno gremo lahko ven in si oblečemo pelerine in obujemo dežne škornje.«
»V škornjih pa ne moreš teči, lahko padeš.«
»Lahko tečeš, samo malo bolj počasi.«
»Potem pa ne boš zmagal.«
»Vsi bomo zmagali, je rekla Tatjana.«
»Mogoče pa bo posijalo sonce.«
Sonca sicer nismo priklicali, je pa dež za nekaj časa pozabil zalivati zemljo in na igrišču smo si uredili progo dolgo 25 metrov. Določili smo start in cilj in s skupnimi močmi ugotovili, da bomo morali za 100 metrov, našo progo preteči kar štirikrat.
Postavili smo se v vrsto po šest. Start je naznanila posebna, zelo glasna piščalka. Za pravo športno prireditev so potrebni tudi navijači, ki so ob robu igrišča, glasno navijali.
Tekli smo kot pravi športniki. Vsi Metuljčki, Pikapolonice in Zmajčki. Če se je slučajno kje zalomilo (padec, luža ali nepravilna smer teka), so pomagale vzgojiteljice, ki so tisti dan naredile kar nekaj krat po 100 metrov.
Uživali smo, kot na pravi tekaški tekmi, čeprav je vmes tu in tam padla tudi kakšna kaplja dežja. Komaj čakamo pomladi, da bomo kot vsako leto tekli tudi na pravem atletskem stadionu.
Tatjana Gorenc